Ob skorajšnji obletnici priznanja Palestine: kako je Slovenija "zavihala rokave"?

4. junija bo minilo eno leto, odkar je Slovenija priznala Palestino kot suvereno in neodvisno državo. Dober teden pred tem so to storile Španija, Norveška in Irska. Premier Robert Golob je ob slovenskem priznanju Palestine zapisal, da s tem dejanjem Slovenija pošilja upanje palestinskemu narodu na Zahodnem bregu in v Gazi.

Tam namreč od 7. oktobra 2023 divja krvava vojna, povod zanjo je bil teroristični napad Hamasa v Izraelu, v katerem je umrlo 1.139 Izraelcev. Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja pa je sprožila obsežno vojaško ofenzivo, v kateri je doslej umrlo več kot 54.000 Palestincev, med njimi so večinoma civilisti, vključno z ženskami in otroki.

Zaradi lakote in grozljivih humanitarnih razmer v tej palestinski enklavi je umrlo še več deset tisoč civilistov, nekateri tuji mediji poročajo tudi o več kot 60.000 žrtvah. Kljub pozivom številnih svetovnih voditeljev, da se mora prelivanje krvi čim prej zaustaviti, Izrael vztraja pri svojih načrtih. Netanjahu je celo napovedal, da namerava Izrael prevzeti popolni nadzor nad Gazo, njegova izjava pa je naletela na ostre obsodbe mednarodne skupnosti.

Da so izraelski povračilni ukrepi nesorazmerni in v nasprotju z mednarodnim pravom, se govori praktično od izbruha vojne, odziv mednarodne skupnosti pa je bil po mnenju mnogih neučinkovit.

"Gledamo genocid in smo tiho"

V letu in pol trajajoči vojni je bilo večkrat mogoče slišati, da Izrael izvaja genocid v Gazi, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar pa je kot prva predsednica katere od držav članic EU izrekla te besede tudi pred Evropskim parlamentom. "Gledamo genocid v Gazi in na Zahodnem bregu. Gledamo ga in smo tiho," je dejala, za kar si je od dela evropskih poslancev zaslužila bučen aplavz in stoječe ovacije.

A besede velikokrat niso dovolj, potrebna so dejanja. Ko je slovenska vlada v začetku lanskega maja napovedala, da namerava priznati Palestino kot neodvisno in suvereno državo, je bilo slišati, da to ne bo zgolj simbolno dejanje in da se Slovenija s priznanjem Palestine postavlja na pravo stran zgodovine.

"Ponosna sem, da sta državni zbor in vlada priznala Palestino. Jutri bo nov dan, ko bomo morali delati naprej in bo treba zavihati rokave. Palestino je priznalo 146 držav, tudi Sveti sedež. Slovenija tako postaja 147. država, ki je priznala Palestino," je po priznanju Palestine pred skoraj letom dni dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Zunanje ministrstvo: Spodbujamo ostale države, da priznajo Palestino

Zanimalo nas je, kaj se je v enem letu od priznanja Palestine spremenilo in kakšne aktivnosti je na diplomatski ravni izvajala Slovenija. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so za N1 dejali, da je bilo priznanje Palestine pomemben korak, če želita dva naroda in dve državi živeti v miru.

"Vse odtlej močno spodbujamo tudi druge države, da se odločijo za ta korak in doprinesejo k iskanju hitrejše rešitve katastrofalnih razmer in h končanju grozljivih dejanj na Bližnjem vzhodu, predvsem v Gazi in na Zahodnem bregu," pravijo na ministrstvu.

Ob tem dodajajo, da so priznanju Palestine sledile še številne aktivnosti, ki pričajo "o angažmaju naše države pri iskanju rešitve za trajni mir na Bližnjem vzhodu". Med njimi je uporaba mednarodnih pravnih mehanizmov, Slovenija pa je po navedbah zunanjega ministrstva aktivno sodelovala v dveh postopkih pred Meddržavnim sodiščem (IJC), ki se nanašata na položaj zasedenih palestinskih ozemelj in obravnavo vprašanj v primeru tožbe Južne Afrike proti Izraelu.

"V postopku za izdajo svetovalnega mnenja glede politik in praks Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, je Slovenija poudarila obveznost Izraela, da zagotovi dostavo humanitarne pomoči, podprla ugotovitev, da je izraelska okupacija nezakonita, ter posebej poudarila pomen pravice Palestincev do samoodločbe," so dejali na ministrstvu.

"Slovenija dosledno opozarja na izraelske kršitve mednarodnega prava"

Po njihovih navedbah Slovenija ves čas zagovarja stališče, da ima Izrael obveznost do zagotavljanja delovanja organizacijam, ki delujejo na humanitarnem področju, predvsem agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA). Njeno delovanje je namreč ključnega pomena za preživetje in dostojanstvo milijonov Palestincev.

Na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, poudarjajo, da Slovenija dosledno opozarja na kršitve mednarodnega prava Izraela v Evropski uniji, Organizaciji združenih narodov in drugod.

"Kot nestalna članica VS OZN smo večkrat poudarili nujnost ustavitve nasilja v Gazi in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Z obsodbami genocida v Gazi smo pripomogli k oblikovanju mednarodnega konsenza o nedopustnosti izraelskih dejanj – a pomembno je dodati, da te izjave spremljajo tudi dejanja, kot so omenjeni pravni in humanitarni koraki," so za N1 navedli na ministrstvu.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve poudarjajo, da Slovenija ne podpira nezakonitih politik Izraela. V političnem dialogu z izraelskimi predstavniki naša država "jasno in glasno obsoja zasedbo okupiranih ozemelj in kršitve mednarodnega prava" ter izpostavlja nezakonitost izraelskih naselbin.

Na evropski ravni je bila Slovenija med prvimi, ki je v EU sprožila razpravo o prepovedi uvoza proizvodov iz nezakonitih naselbin. "Je pa dejstvo, da lahko mnoge ključne vzvode – kot so trgovinski ukrepi, sankcije, diplomatske pobude – učinkovito sprožimo samo s konsenzom vseh 27 držav, " opozarjajo na ministrstvu.

Bo EU uvedla sankcije proti Izraelu?

Poleg tega Slovenija skupaj z Irsko in Španijo dosledno zagovarja začetek revizije prostotrgovinskega sporazuma med EU in Izraelom, saj njegov 2. člen nanaša na spoštovanje človekovih pravic.

V luči izraelske vojaške operacije v Gazi pa Slovenija ostro zavrača vsakršno spremembo demografske ali ozemeljske ureditve območja. "Zavračamo kakršen koli predlog za nasilno spreminjanje demografskega ali teritorialnega statusa Gaze," so jasni na ministrstvu. Takšna dejanja bi bila "v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in ženevskimi konvencijami" in jih je treba "na najstrožji možni način izključiti".

Na torkovem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU je Tanja Fajon dejala, da z izraelsko vlado, ki bombardira bolnišnice, ruši šole in spreminja begunska taborišča v ruševine, normalno ekonomsko sodelovanje ni več mogoče.

"Slovenija je naklonjena sprejetju ukrepov, ki bodo vplivali na trgovino in sodelovanje med EU in Izraelom, dokler se ne vzpostavi spoštovanje mednarodnega prava. Skupaj s Francijo pregledujemo možnosti uvedbe nacionalnih sankcij," je v Bruslju izpostavila Fajon.

Odpoklic veleposlanika pomeni prekinitev diplomatskih odnosov

Dan po priznanju Palestine je Slovenija tudi vzpostavila diplomatske odnose s to državo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je palestinskemu veleposlaniku Salahu Abdel-Šafiju predala noto o priznanju in vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Zanimalo nas je, kakšne so bile dejavnosti Slovenije na diplomatskem področju.

Trenutno ima Slovenija v Ramali sicer odprt predstavniški urad, ki deluje kot diplomatska misija, vodi pa ga diplomat Vojko Kuzma. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da je glavna naloga diplomacije ohranjanje odprtosti vseh komunikacijskih kanalov z vsemi.

"To velja tudi v primeru Izraela, saj mu lahko le preko odprtih kanalov neposredno posredujemo svoja jasna stališča. Poleg tega Sloveniji diplomatska prisotnost omogoča konzularno zaščito naših državljanov," so navedli.

Pravijo pa, da naša država "nestrinjanje in zgroženost nad dejanji Izraela" izraža tudi po rednih diplomatskih kanalih, v zadnjem obdobju jih je Izraelu poslala kar nekaj, prav tako jih je nekaj prejela tudi sama.

"Kot skrajni ukrep nestrinjanja je Slovenija uporabila tudi mehanizem poklica na pogovor izraelskega veleposlanika, akreditiranega za Slovenijo. Odpoklic veleposlanika pa vedno in povsod pomeni prekinitev diplomatskih odnosov in zaprtje kanalov pogovora – v primeru Izraela ter Palestine pomeni tudi nemoč pri reševanju človeških življenj," poudarjajo na zunanjem ministrstvu.

Najmanjša koalicijska stranka Levica je sicer ta teden vlado premierja Roberta Goloba pozvala k takojšnji prekinitvi vseh oblik sodelovanja z izraelsko vlado, odpoklic slovenskega veleposlanika in uvedbo ekonomskih sankcij proti režimu Benjamina Netanjahuja, "ki množično ubija".

Kako je slovensko priznanje Palestine vplivalo na gospodarsko sodelovanje z Izraelom?

Slabo leto po slovenskem priznanju Palestine odnosi med Slovenijo in Izraelom niso na najboljši ravni, kar kažejo tudi podatki o gospodarskem sodelovanju. Leta 2024 je bil Izrael po vrednosti blagovne menjave na 39. mestu med vsemi zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije, leta 2023 je bil na 32. mestu.

Vrednost blagovne menjave med državama se je v letu 2024 zmanjšala za 23 odstotkov v primerjavi z letom 2023, ko je znašala 279 milijonov evrov. Vrednost izvoza slovenskega blaga v Izrael je v letu 2024 znašala 97 milijonov evrov, in se je povečala za 29 odstotkov v primerjavi z letom 2023. Na drugi strani pa je bila vrednost slovenskega uvoza izraelskega blaga v letu 2024 za 43 odstotkov manjša kot leto pred tem, znašala je 117 milijonov evrov.

Podatki za prvo četrtletje letošnjega leta prav tako kažejo, da se gospodarsko sodelovanje med državama še vedno zmanjšuje.

Posledice se čutijo tudi v turističnem sektorju. Lani je iz Izraela v Slovenijo prišlo dopustovat nekaj več kot 26.000 turistov, kar je 48 odstotkov manj kot leta 2023.